nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Na začetku dobro uro trajajočega performansa, sicer izrazito konceptualen režiser, Vandekeybusa - zaščitni znak gibalnega, fizičnega gledališča - kot plesalca postavi v vlogo pop ikone in zabavljača, s čimer ironizira v sodobnem plesu razširjeno fascinacijo z lastnim telesom. V performansu je tako gib bolj ali manj odsoten - razen na koncu kot filmska podoba oziroma je navzoč le skozi govor. Fabrovo besedilo, ki ga, mestoma, žal, slabo razumljivo, pripoveduje Vandekeybus, povezuje zgodbo o hendikepiranem slikarju in Fabrove ter Vandekeybusove življenjske pripetljaje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani