nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Zakaj potem nihče ne predlaga njegove spremembe, če vse, kar je tam zapisano, ni več potrebno in smiselno?
Ob odsotnosti dolgoročnejših strateških usmeritev je bilo največ pozornosti ministra, ministrstva in javnosti tudi zadnja tri leta usmerjeno v vsakoletno mučno »mešetarjenje« o proračunskem deležu za kulturo. V. d. ministra je upravičeno zadovoljen s skromno, a stalno rastjo sredstev za kulturo v državnem proračunu (od 2,2 do 2,37 odstotka od državne proračunske pogače oziroma od 16,5 do letos načrtovanih 21,6 milijarde tolarjev), zaradi katere je bilo mogoče tekoče izpolnjevati vse zakonske in pogodbene obveznosti do javnih zavodov ter ob tem postopoma celo dvigati delež sredstev za programske namene in investiranje. Pri zagotavljanju potrebnega denarja mu je priskočil na pomoč tudi državni zbor z zakonom o kulturnem tolarju (ki pa je v prvih dveh letih svojega uresničevanja navrgel manj kot polovico načrtovanih dodatnih strogo
namenskih sredstev) ter zakonom o financiranju občin oziroma izvajanju letošnjega proračuna, s katerim je ta nenavadno zlahka preložil večji del finančnih obveznosti za financiranje redne dejavnosti 38 zavodov na njihove lokalne (so)ustanovitelje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani