nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Vprašanje, kaj bo komisija storila, ker avnojski odloki (tokrat je koroški poslanec kot čas razglasitve omenil leti 1944 in 1946), »ki so jasno naperjeni proti posameznim etničnim skupinam, ostajajo v veljavi«, je ponovil tudi v drugem pismu komisiji, le da ga je tokrat oprl na sklepe z vrha v Københavnu (1993), po katerih je treba »vse ljudi zavarovati pred kratenjem temeljnih pravic in svoboščin«, in na konvencijo OZN o odpravi vseh oblik rasnega razlikovanja, ki od podpisnic zahteva preklic diskriminacijskih zakonov in uredb.
Evropski komisar Günter Verheugen je na obe vprašanji odgovoril hkrati s pojasnilom, da je komisija v mnenju o prošnji Slovenije za sprejem v EU (junija 1997) ugotovila, da kandidatka izpolnjuje politične kriterije iz Københavna, saj je vzpostavila stabilne institucije, ki jamčijo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in varstvo manjšin, zatem pa je poudaril, da so bile avnojske odločitve, ki sodijo v ostanke zakonodaje
SFRJ, sprejete in uveljavljene pred ustanovitvijo Evropske skupnosti.
Političnega pomena nerešenega vprašanja lastništva res ni mogoče urediti s sklicevanjem na 295. člen pogodbe o ES, je v tretjem pismu pritrdil komisarju, vendar je »dobro znano, da je zaplemba lastnine brez odškodnine vselej kršitev mednarodnega prava«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani