nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Morda se je v prvi polovici štiridesetih let prav zaradi stopnjujoče se marginalizacije ekonomske vloge in družbenega pomena mesta v takratnih italijanskih razmerah odločil za prelom s svojim dotedanjim načinom slikanja in si za ikonografski okvir izbral njegovo kraško zaledje, v formalnem pogledu pa postopno opuščanje figuralike vse do tiste abstraktne znakovnosti, ki prevladuje v njegovem opusu zadnja tri desetletja. Redukcionistična metoda, ki ga je vodila do vedno bolj radikalnih rešitev, mu je hkrati pomagala ohranjati aktualnost likovnega izraza tako v slikarstvu kot v grafiki in občasnih ekskurzih v kiparstvo (čeprav so ločnice med posameznimi zvrstmi pri skorajda zabrisane), vendar praga abstrakcije v dobesednem pomenu oznake ni nikoli prestopil; zavestno je ohranjal reference na krajinska izhodišča in predmetni svet kot trajni spodbudi svojemu navdihu. Figuri kot taki se je sicer odrekel, posredno pa je človekovo prisotnost v krajini oziroma njenem detajlu evidentiral s
sledmi, ki jih v kamnu pušča delo tamkajšnjih ljudi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani