nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Vprašal se bo, ali je bilo o dejansko že vse napisano oziroma povedano, tako da si ob retrospektivi ne zasluži kaj več od prigodniških povzetkov, ki sami po sebi (v mislih imamo besedili in) v ničemer niso sporni, saj kritiško pronicljivo umeščajo avtorja v okolje in estetske paradigme, s katerimi je zaznamovana njegova likovna produkcija. Vseeno pa odsotnosti analitične, z argumenti podprte interpretacije, za katero razstavljeno gradivo, pa tudi mnogi doslej objavljeni zapisi o Spacalovi umetnosti ponujajo več kot dovolj priložnosti, ne more opravičiti noben izgovor o pomanjkanju časa in kadrovskih težavah (kar smo lahko slišali na tiskovni konferenci pred otvoritvijo), in to kljub trenutni »modi«, da je vsaka malce zahtevnejša razstava hkrati že kustosova »izjava«, ki ne potrebuje pisne utemeljitve. A s tem naj se ukvarjajo muzealska in njej sorodne stroke, kar nas na tem mestu zanima, so Spacalove likovne stvaritve, njihov ustroj, sintaktične značilnosti in vsebine, ki jih iz njih
razberemo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani