nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
V prvi vrsti strankarska razporeditev državnega zbora, pa tudi občasne spodbude, kako je vsak poslanec neodvisen in pri glasovanju zavezan le svoji vesti (najbolj seveda tiste, da poslancem ni treba ubogati diktata ustavnega sodišča in uzakoniti večinskega volilnega sistema, če tega sami nočejo), so poslancem izdatno okrepile dojemanje posamične odgovornosti in občutke o pomembnosti vsakega glasu. Hkrati so bili ti občutki res velikokrat tudi poteptani do tal. Iz poslancev se je delal norca vsak, ki je imel pet minut časa; mediji so vsakič hvaležno pograbili surovosti kakšnega, denimo, mirno pa spregledali subtilne, vendar suhoparne politične, pravne, ekonomske ali socialne analize, predstavljene na isti seji; volivci so se nenehno in počez zgražali nad poslanskimi plačami, poslanci pa so se branili s številkami sprejetih zakonov, ki razen redkih poznavalcev nikoli niso nikogar zares prepričale; parlamentarne preiskovalne komisije kljub velikemu pompu niso odkrile nobene
senzacije, poslanci se z nobeno odločitvijo niso proslavili in z nobeno resno potezo se niso mogli prebiti iz sence uradnikov, ki po skupinah pritiskajo štampiljke na vladne pobude in predloge.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani