nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Beograjsko občinstvo je toplo pozdravilo »najboljši hrvaški filmski izdelek devetdesetih, ki je nastal med Tuđmanovim umiranjem«, je enotno ocenila filmska kritika neodvisnih občil, medtem ko so dogodek v državnih glasilih bolj ali manj le registrirali. Navzlic temu je Maršal filmske dinastije (v filmu kot montažerka nastopa režiserjeva soproga) v nekaj dneh dobil vsaj preizkusno vlogo enega izmed (raz)reševalcev srbske politične drame, ki sta se je srbska prvenca in jaz in drugič med Srbi samo bežno dotaknila. Maršal je namreč večplastna metafora, ki poskuša s humorjem in ironijo očistiti kronično bolezen dobro znanega, mitičnega okolja, v katerem pravzaprav ni meja med življenjem in smrtjo, duhom in telesom, resnico in lažjo, stvarnim in nestvarnim, v obravnavanem primeru s vprašanjem nekega enajstletnika iz sončnega 4. maja 1980: »Je Tovariš zares umrl?«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani