nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Tudi se je med prijateljevanji s temi ljudmi navzel vraž tega skrivnostnega sveta in se je, dokler je bil pri polnem zdravju, vsako leto redno udeleževal luciferovanj, jamarskih obredov ob obletnicah znamenitih že davno preminulih jamarskih kolegov.
Poznal je ogromno in še več je poznalo njega: od tam, kjer je pri nas najhujši zimski mraz in kjer pade največ dežja, iz najbolj odmaknjenih zakotij tega našega slovenskega sveta in iz vasi, v katerih je našel le še enega samega prebivalca, marsikatera slovenska ženica je postala po Zrnečevi zaslugi svojim rojakom znana šele ob svojem stotem ali še višjem rojstnem dnevu. Njega dni, ko so ga noge še dobro nosile in ko so mu pljuča služila kot v letih, ko se je spuščal v globoka kraška brezna, se je odpravljal tudi visoko pod oblake, vendar redko predvsem zaradi narave same, ampak najpogosteje zato, da je tam srečal prav posebne ljudi in da jih je predstavil tistim, ki jim jih ni bilo dano spoznati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani