nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Sicer zelo diskreten naslov Sol - tako v razliki med gibom plesalk in plesalcev kot v filmskih podobah dojenčka (kot začetka življenja), utripanja žil in »zadetih« mladenk (kot začetek konca), projiciranih na dveh premičnih krožnih površinah - ob spremljavi zvoka srčnega utripa asociira na »smrtonosno zasoljenost«; ta se s končno projekcijo prečnih žilnih rezov in z uničujočim plesalkinim solom tudi konča.
Poleg vrhunske plesne izvedbe je kvaliteta predstave v njeni linearni, natrgani strukturi, v kateri se liričnost duetov in triov - ki jih notranje frenetično načenjajo plesalke - razceplja v hladne, neonsko kaotične gibalne sekvence. Glede na ekspliciten avtističen, smrtonosen užitek, utelešen v plesalkah, sta zatorej poudarjena intimnost in nekomunikativnost ne le koreografsko inteligentna, pač pa - v nasprotju s populistično všečnostjo - tudi sila drzna odločitev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani