nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Če Brooka jemljemo kot klasika evropskega gledališča dvajsetega stoletja, ni s predstavo nič narobe, Brookovo srečevanje z Afriko, o katerem je na srečanju govoril Georges, pa ob vprašanju političnosti (gre za čas apartheida v Južnoafriški republiki) nujno obmolkne.
Politično močnejši in gledališko provokativnejši so bili Glasovi P. P. Pasolinija v izvedbi gledališča Theatergroep Hollandia, kjer en sam igralec virtuozno odigra serijo nastopov samih politično zaznamovanih protagonistov, izmed katerih izstopa šef multinacionalke, ki v nekoliko karikirani in naivni formi razpostavi pred nas ključna razmerja sodobnega korporativističnega sveta. Ne političen, ampak vendarle angažiran je bil Hamlet italijanske skupine Socíetas Raffaello Sanzio, v izvedbi enega samega, »avtističnega« igralca, ki pa kljub intenzivnim čutnim senzacijam odpira nekaj temeljnih gledaliških vprašanj, kot je na primer razmerje med predstavo in performansom, pa meja med predstavljanjem kliničnega primera
v gledališki obliki in kliničnostjo samo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani