nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Obleka Brooka nadaljuje serijo minimalističnih Brookovih predstav, od katerih je bila nemara najbolj izrazita Človek, ki. Preprosta in gledališko zavestno redundantna pripoved o obleki, ki postane del družine, teče v ljubeznivem in izčiščenem slogu, ki se gledališko pravzaprav nikdar ne zgosti v trenutkih resnične dramske napetosti, razen morda na koncu. Če Brooka jemljemo kot klasika evropskega gledališča dvajsetega stoletja, ni s predstavo nič narobe, Brookovo srečevanje z Afriko, o katerem je na srečanju govoril Georges, pa ob vprašanju političnosti (gre za čas apartheida v Južnoafriški republiki) nujno obmolkne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani