nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Zlobčeva zadnja zbirka introspekcijsko preigrava usodni razcep (»predolgo sem na dvoje bil razklan,/... / jaz sam zdaj temna, zdaj spet svetla stran«), novost pa je - zaradi okrepljujoče se zavesti o minljivosti - močnejša tesnoba (»Ni več poti, ni belega snega,/ vse bolj in bolj požira me tema«). Nihilistični ton »velike praznine« spreminja življenje (»moj strmi križev pot/ na Golgoto brez Smisla«). Preglaša celo dotlej nesporni smisel in kozmični red bivanja, »ljubezen dvoedino«, ki še ostaja vera, čudež, posameznikova identiteta (»samo s tabo sem resničen,/ samo v tebi sem, kar sem«), a je kot ideal v resničnosti izpostavljena tudi dvomu in minljivosti (to dramaturgijo ljubezni ubeseduje cikel Zaliv; tudi Zlata nitka).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani