nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Izrazito miselni tok pesmi izraža razpoko, ki človeško doživljanje sveta in bivanjskega položaja razlamlja na usodne antinomije: na človekovo določenost z dvojnostjo, ki vzbuja vitalistično radost nad čudežem in (navidezno) absolutnostjo življenja, trenutek zatem pa trpko zavest o minljivosti vsega - tudi individua in njegovih absolutov.
Zlobčeva zadnja zbirka introspekcijsko preigrava usodni razcep (»predolgo sem na dvoje bil razklan,/... / jaz sam zdaj temna, zdaj spet svetla stran«), novost pa je - zaradi okrepljujoče se zavesti o minljivosti - močnejša tesnoba (»Ni več poti, ni belega snega,/ vse bolj in bolj požira me tema«). Nihilistični ton »velike praznine« spreminja življenje (»moj strmi križev pot/ na Golgoto brez Smisla«).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani