nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
V uprizoritvi tako stežka najdemo nastavke, ki bi nas približali izhodiščni ideji besedila - namreč ideji o (otroški) igri, ki pa skozi nadaljevanje dobiva spačeno obliko. Z vztrajanjem pri lokalnih naznakah iz besedila (ki jih je sicer včasih nemogoče odmisliti) se uprizoritev odpove ontološko temeljnejšemu in estetsko čistejšemu učinku uprizoritve, katere naravno okolje bi zlahka našli na kakem drugem robu sveta. Skratka: resnico sveta, ki ima tudi tragične razsežnosti, bi bilo mogoče popolnoma doživeti šele v vse konkretno odmišljajoči gledališki in bivanjski goloti, ki ne ponazarja nečesa, kar stoji za njo, temveč je ona sama.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani