nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Kdo sploh pomisli, da je delovna sila tako poceni, ker se na Kitajskem nikakor ne zgodijo spremembe, s katerimi bi se zvišala cena človeškega življenja in s tem tudi delovne ure? Odkar je ameriški predsednik Clinton pod pritiskom pragmatičnega vedenja Evrope pred skoraj šestimi leti opustil neposredno povezanost med vprašanjema človekovih pravic in trgovinskih odnosov, se Zahod vede kot dvoličen marksist: zahodnjaki za novinarje izjavljajo, kako nezadovoljni so, ker kitajske oblasti zapirajo politične aktiviste, protestirajo zaradi preganjanja verskih ločin, delajo veliko hrupa zaradi pravic Tibetancev in xinjianških muslimanov, takoj zatem pa sedejo za mizo in podpišejo sporazum o milijardnih in prepričujejo same sebe, da bo trg že izpolnil svoje politično poslanstvo in z zvišanjem življenjske ravni prej ali slej izzvalo spremembe v političnem sistemu.
Kitajci od takrat upravičeno trdijo, da je sklicevanje na človekove pravice zgolj politično sredstvo Zahoda za
ohranjanje njihove države v podrejenem položaju, dokler bo temeljila na ideološkem konceptu »novega svetovnega reda«, in da tam nekje v svobodnem svetu nikogar zares ne skrbi, ali posameznik na Kitajskem trpi zaradi državne represije ali katere koli druge oblike brezpravja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani