nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
V današnji Evropi, v času poglobljenih razprav in truda za strpnost in sožitje med različnimi kulturami in verami, ni mogoče najti tako visokega cerkvenega dostojanstvenika na tako pomembnem položaju, ki bi že leta dolgo v izjave o ljudeh in zadevah svojega naroda vpletal takšne besede, kot so »nemški ovčar« in »dresura«, ki bi s tako lahkoto postavljal enačaj med splavom in nizko rodnostjo, ki bi znal tako zviška odrediti, kateri njegovi sonarodnjaki so pravi in kateri ne, in ki bi v zvezi z ustavo svoje domovine, katere ugledni predstavnik je, uporabljal oznako »sramoten«. Ni ga mogoče najti, ki bi v tujem tisku jadikoval in pral domače perilo, in ni ga, ki bi tako jasno povedal, da smo »mi« edini pravi in da se bomo z »našo« dragoceno ideološko prtljago tudi uveljavili in končno postavili stvari na svoja mesta, se pravi, jih »ponašili«. Takšna bojevita namigovanja metropolita in opozicije kljub garniranju z demokratičnimi okraski zbujajo strah, da v
nekaterih slovenskih glavah prihodnost morebiti obstaja le kot priložnost za novo enoumje, s katerim je edino mogoče poravnati račun za staro enoumje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani