nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Sodeč po zadnjih dveh političnih akcijah v okviru boja za glasove slovenskih volivcev, govoru slovenskega metropolita v Mariboru in nastopu gospoda na »Pomenkovanjih« dr., ki sta mu prisostvovala predsednika Slovenije in Hrvaške, ter razburjenju, ki sta ga povzročili, ta čas tudi pri nas prihajajo na dan skrb zbujajoča dejstva o slovenskem prostoru in o vseh, ki se čutijo poklicane uravnavati njegovo usodo. Eno od dejstev se zdi temeljno: v slabih desetih letih slovenske države nam je uspelo njen mali prostor zapreti do te mere, da je postal nevarno (pre)majhen: ustvarili smo vrednostno avtarkijo, ki je merila na mnogih področjih popačila do instrumentov nekonstruktivnega egocentrizma in političnega oziroma politikantskega pragmatizma.
Če poskusimo na ta prostor pogledati s strani, iz razdalje, če hočete, iz Evrope, o kateri pri nas toliko govorimo, bi neizogibno morali ugotoviti: kaj drugega kot politikantski pragmatizem je, da sedanje predvolilno obdobje, ki bi moralo
biti prav v tem trenutku zgoščen pregled argumentiranih programov in vizij, ni več kot mlatenje po političnem nasprotniku z vsemi mogočimi in nemogočimi polresnicami, podtikanji, obrekovanji, nezaupnicami in zasmehovanji?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani