nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Na začetku kratkih, enostranskih zgodb iz domačega okolja, ki se zaključijo s portretom, »najhujšega slovenskega slikarja«, sledi obdobje ustripljanja del znanih in manj znanih poetov (Baudelaire, E. Guillevic,, Feo, Lydia Lunch ...), blok, v katerem avtor v črti in besedi razmišlja o perspektivi, kot jo predstavljajo mediji, in o vojni v nekdanji Jugoslaviji. Nato sledi serija izvrstnih stripovskih interpretacij nemih filmov, ki so bili prikazani v kinotečnem ciklusu Kino-uho (Golem, Trpljenje device Orleanske, Oklepnica ...), na koncu pa daljša stripovska zgodba, pomešana z enostranskimi stripi, ki bi lahko bili tudi plakati. Da je vse pozornosti vreden slikar, pričajo še lično oblikovani prva in zadnja platnica.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani