nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Vsekakor zdaj prvič objavljena korespondenca (obsega dopisovanje med oktobrom 1961 in decembrom 1970, vsega okrog štirideset enot) ponuja vpogled v razmere, kakršne so bile pred desetletji v slovenski emigrantski oziroma zdomski skupnosti v, v različne boje, ki so potekali v tamkajšnjih kulturnih in političnih krogih, razgrinja pa tudi neveselo zgodbo o žrtvi ubožnih, aktivistično nadzorovanih časov s te strani Atlantika - o ostarelem, osamljenem in predvsem namerno izoliranem (čeprav ne pozabljenem) umetniku iz Maribora, Majcnu, dolga leta »obsojenemu« na notranji eksil.
Še najbolj govori korespondenca dveh izjemnih posameznikov o slovenski nesreči dvajsetega stoletja, ki je narodu za dolga desetletja odvzela možnost samostojne državnosti, govori potemtakem o sovraštvu, ideološki zadrtosti (le-ta ni bila omejena samo na pripadnike revolucionarne oblasti v matici!), pa tudi o neizpolnjenih upanjih daleč od domovine, ki so jugoslovanski družbeni eksperiment lahko od daleč
opazovali veliko bolj objektivno kot drugi.
Za večji del dopisovanja je poskrbel esejistično razpoloženi épistolier, starejšega Majcna pa je pogosto treba brati med vrsticami, saj z modrostjo starca (nikakor ne razočaranega ali zagrenjenega) vseskoz dokazuje, da tudi z vsakršnim prikritim nasiljem ali zavajanjem ni bilo mogoče izničiti njegove moralne pokončnosti in intelektualne superiornosti v času vsakršnih povzpetnežev in minornih ideoloških zaslepljencev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani