nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Simčičeva Srečanja z Majcnom, dopisovanje med dvema danes uveljavljenima in pomembnima avtorjema, nikakor ni zgledna correspondance littéraire, pač pa bolj branje, ki razkriva kontekst njunega pisemskega kramljanja: govori torej o času, ki ga načeloma in sicer zagotovo poznamo, marsikdo iz lastne izkušnje, a ne tako, kot sta ga morala spoznavati oba avtorja. Vsekakor zdaj prvič objavljena korespondenca (obsega dopisovanje med oktobrom 1961 in decembrom 1970, vsega okrog štirideset enot) ponuja vpogled v razmere, kakršne so bile pred desetletji v slovenski emigrantski oziroma zdomski skupnosti v, v različne boje, ki so potekali v tamkajšnjih kulturnih in političnih krogih, razgrinja pa tudi neveselo zgodbo o žrtvi ubožnih, aktivistično nadzorovanih časov s te strani Atlantika - o ostarelem, osamljenem in predvsem namerno izoliranem (čeprav ne pozabljenem) umetniku iz Maribora, Majcnu, dolga leta »obsojenemu« na notranji eksil.
Še najbolj govori korespondenca dveh
izjemnih posameznikov o slovenski nesreči dvajsetega stoletja, ki je narodu za dolga desetletja odvzela možnost samostojne državnosti, govori potemtakem o sovraštvu, ideološki zadrtosti (le-ta ni bila omejena samo na pripadnike revolucionarne oblasti v matici!), pa tudi o neizpolnjenih upanjih daleč od domovine, ki so jugoslovanski družbeni eksperiment lahko od daleč opazovali veliko bolj objektivno kot drugi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani