nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Ti strokovnjaki so problematični že s tem, da so /pre/ozko vezani na medije in trende, ki so /pre/blizu usmeritvi v Moderni galeriji, se pravi institucije, ki je postavila zasnovo zbirke. Da, institucije, ki se je v zadnjih letih odrekla »klasični« umetnosti (razstave,, Kralja so pesek v oči, opravičilo, tj. /še/ zadnje, mejno, še dopustno »ukvarjanje« z zgodovino; dopustno še - še vedno, a do kdaj - tako za vodstvo galerije, v smislu: to lahko počnemo, da zadostimo statusu MG, ki naj pokriva vse umetniške smeri v dvajsetem stoletju, in za ustanovitelje /MK RS/, ki kljub odporu do intencij te osrednje ustanove za umetnost, ta še - še vedno - sprejemljivo uresničuje formalno in /vnaprej/ določeno poslanstvo)«, ne pomeni, da zavračam - podcenjujem - avantgardnost Vzhoda, a ne govorite mi (če bodo prezentirani le tisti avtorji, ki so moderni, »ključni«, avantgardni po izboru kritikov, izbranih v MG, in torej »po okusu« trendov Badovinčeve in irwinovske retroavantgarde) o prvič: celostni
podobi te umetnosti, in drugič: z očmi - merili - tržnih mehanizmov na Zahodu o vrednosti (ne le umetniškosti del, ki naj sestavljajo to zbirko, ampak njeni pomembnosti) z ozirom na tovrstne nacionalne zbirke v Evropi.
Seveda govorim tako zaradi »nekega« izbranega konteksta, ki ne zdrži, s tem da po novi verziji celo spreminja svoj obraz: ob nekaj manj pomembnih delih priznanih - uveljavljenih - zahodnih ustvarjalcev vrsta umetnikov z Vzhoda.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani