nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Panična kultura kajpak ni kultura brez smeha, sanjarij in vedrine; a tudi žalost ji ni tuja, »žalost, ta dragocena izkušnja, ki popelje človeka v življenje, žalost, najgloblje čustvo med živimi«.
Bodimo panični, pustimo se žalostiti, preberimo pesniško zbirko Rojstvo večnosti, v kateri bomo naleteli na iskrenje žalosti in žalost iskrenosti, ki nista usedlina pozabljene romantične subjektivistične iluzije in vznesenosti, ampak refleks panike, prevevajoče človeka, ko njegova človečnost docela, neizprosno in neusmiljeno drsi v nič.
Tako tiha žalost odmeva
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani