nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Izbris, vtkan v entropični total, onstran minljivega in večnega, v neskončnost zaobsegajočo točko, kjer se ustavi sam čas. V tej točki niti bolečine ni več; ostaja le neka blaga, blažena, nečloveška žalost.
Panična kultura kajpak ni kultura brez smeha, sanjarij in vedrine; a tudi žalost ji ni tuja, »žalost, ta dragocena izkušnja, ki popelje človeka v življenje, žalost, najgloblje čustvo med živimi«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani