nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Golo in temeljno dogajanje se šele na koncu zgosti v močan simbolični komentar, v nadrealen epilog z aluzionističnim požarom (deus-ex-machina) iz podpodja in stilnim premikom v estetiziran prostor, v katerem naj bi domovala glasba in ga je očitno mogoče doseči samo s teatraličnim preskokom, prežarčenjem. V distancirani teatralizaciji zaključka prvega dela pa se morda v resnici skriva strah, beg in umik pred razločno izrečeno besedo oziroma stisko, ki smo jo do tega trenutka razbirali v ženski igri, kljub fascinantnim kostumom-objektom Hranitelja pa je slejkoprej nepotreben. Prvi del Kamenja je predstava zase, ki pravzaprav ne potrebuje niti komentarja niti nadaljevanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani