nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Nas zdaj zanima, kakšna filozofija je to, ki te pripelje domov, v varno otroštvo, in ti kot odraslemu spet dovoli čisto, nežno otroško vero in zaupne otroške molitvice? Je to lahko tista dosledna in podrobna, logična in čustveno očiščena misel, kakršno razvija v svoji spoznavni teoriji in jo nato v hitrem tempu aplicira še na etiko, estetiko in religijo (Etika, 1923; Znanost in vera, 1923; Estetika, 1925)?
Problem Vebrove misli je, da se mora, če hoče ostati »znanstveno avtonomna«, zgolj »psihološka«, zapreti v um in se držati svojega izvora v zaznavi, da je ne odnese v idealizem: taka misel je naivno empiristična, formalno načelna in nedejavna, saj se je že vnaprej odpovedala mišljenju »nemiselnih tj. [heteronomnih] izvorov naših prepričanj«, se pravi tega, kar je v nas živo, kar moti in razburja, kar misel ponižuje in jo sili v ponižnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani