nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Že malo resnejši spopad z ZDA bi Kitajsko pustil samo, izolirano in prisiljeno v krhka zavezništva z denimo Severno Korejo, in v takšnem scenariju bi bila celo njena protihegemonistična povezanost z Rusijo na preizkušnji, tukajšnji voditelji pa se popolnoma zavedajo, da se v primeru resne konfrontacije in nemara vojne ne bi smeli preveč zanašati na podporo, ki jim jo Moskva zaradi svojih potreb zdaj daje glede vrnitve Tajvana v objem velike domovine.
Skrb zbuja, da so vsi kitajski voditelji v zadnjih nekaj tednih spomnili, da je celo Deng vztrajal na tem, da na vrnitev otoka ne morejo čakati v nedogled, in ker se Jiang Zeminov mandat počasi izteka (leta 2002 bi moral zapustiti aktivno politično prizorišče), znotraj partijskega in državnega vodstva že zelo raste nervoza ob misli, da se bo tajvanski status quo nadaljeval še eno generacijo komunističnih voditeljev. Zato se povečuje pritisk, da bi določili časovni rok, ko bi se otok moral
združiti, in tako na trgu Nebeškega miru še vedno ni ure, ki bi odštevala natančno določena leta in sekunde do velike združitve (takšna ura, kot je bila tam pred vrnitvijo Hongkonga in Macaa), v politbiroju CK KP pa okvirno že govorijo o koncu mandata naslednje generacije voditeljev, to je letu 2007, kot o obdobju, v katerem je to zgodovinsko nalogo treba izpolniti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani