nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Drugo dejstvo pa je, da predsednik Jiang Zemin, ki ima v rokah skoraj vse zunanjepolitične odločitve, zaenkrat ne vidi nobene ustrezne alternative, ki bi lahko zamenjala Deng Xiaopingovo diplomatsko strategijo, ki temelji na solidnih, če že ne toplih odnosih z Washingtonom. Že malo resnejši spopad z ZDA bi Kitajsko pustil samo, izolirano in prisiljeno v krhka zavezništva z denimo Severno Korejo, in v takšnem scenariju bi bila celo njena protihegemonistična povezanost z Rusijo na preizkušnji, tukajšnji voditelji pa se popolnoma zavedajo, da se v primeru resne konfrontacije in nemara vojne ne bi smeli preveč zanašati na podporo, ki jim jo Moskva zaradi svojih potreb zdaj daje glede vrnitve Tajvana v objem velike domovine.
Skrb zbuja, da so vsi kitajski voditelji v zadnjih nekaj tednih spomnili, da je celo Deng vztrajal na tem, da na vrnitev otoka ne morejo čakati v nedogled, in ker se Jiang Zeminov mandat počasi izteka (leta 2002 bi moral
zapustiti aktivno politično prizorišče), znotraj partijskega in državnega vodstva že zelo raste nervoza ob misli, da se bo tajvanski status quo nadaljeval še eno generacijo komunističnih voditeljev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani