nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Najrajši se spominja svojega Kreona v Smoletovi Antigoni (1983) in Proctorja v Millerjevem Lovu na čarovnice (1985; obe nosilni vlogi je izdelal v sodelovanju z režiserjem), saj se je v teh vlogah najlaže in najgloblje izpovedal. Vse življenje mu je izredno blizu tudi celotna Cankarjeva literarna zapuščina - s v Lepi Vidi se je ustvarjalno spopadel že na akademiji, pozneje je igral Ščuko v Narodovem blagru, in v Hlapcih ... , sam pa je iz Cankarjevih proznih in dramskih odlomkov leta 1995 izoblikoval za svoje kritično in vzneseno razmerje do domovine nadvse značilni odrski monolog Moje delo je knjiga ljubezni ...
Ko spregovori o profesorski karieri, poudarja, da na študente umetniške besede lahko uspešno prenaša le tisto, kar ima sam rad - to je predvsem ljubezen do »našega milega arhaičnega jezika z dvojino« (po) in ob njem do slovenskega duha, najžlahtnejše zapisanega v Prešernovih in Cankarjevih delih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani