nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Odločitev skupine Irwin, da iz Weiblove (ne pa recimo iz NSK-jevske) interpretacije napravi manifestno umetniško delo (instalacijski projekt Retroavantgarda), zato v tem oziru deluje problematično in kar preveč utilitarno (teoretska umestitev v zgodovino likovne umetnosti na hrbtu avtoritete enega najbolj »vročih« in cenjenih osebnosti sodobne umetniške prakse ipd.).
Bolj kot Weiblova vehementna priložnostna izjava in njena glorifikacija v irwinovski instalaciji pa je v kontekstu teorije in prakse NSK zaskrbljujoče dejstvo, da je kot integralni del razstave Irwinov (in torej kot umetniški (Irwin?) izdelek?) v eni od razstavnih Moderne galerije prikazan tendenciozni samopropagandistični video film, spet z naslovom Retroavantgarda, ki, z montažo nasilnoteoretskega in kvaziteoretskega teksta, krčevito poskuša utemeljiti in prodati »novo« interpretacijo termina retroavantgarda za suho zlato. Takšno banaliziranje nekega estetsko sicer duhovitega in bogatega umetnostnega
fenomena ne more afirmirati njegove (ponovne) vzpostavitve, temveč prej njegovo ukinitev, ne more teoretsko predstavljati njegovega novega začetka, temveč kvečjemu njegov konec.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani