nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Alcest je figura, ki se ne razlikuje od drugih, šele tik pred koncem, ko se umiri, postane možni nosilec resnice, zlasti pa ob čistem zaključku predstave, ko iz sveta, v katerem deluje, začne uhajati zrak, in se ta kot predrta zračnica sesede vase, njegovo Celimeno pa zračni curek odnese v morje. Alcest obsedi na prizorišču, niti zmagovalec niti žrtev, nekdo, ki ga bo pobrisal s prizorišča neki drugi piš, tisti, ki prihaja nanj s prestola. Ne do kraja odločen, morda bolj mizantropsko moralističen kakor etično prepričan zaključek, vendar v skladu z uprizoritvijo kot celoto.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani