nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Da bi pričaral monodramski pripovedi nekaj dramske napetosti in ji obenem odprl dovolj tematskega prostora tudi za kritično izobražensko razpravljanje o marčni revoluciji, slovenstvu, pesništvu, je protagonistki izbral za fiktivnega naslovnika njenih dokaj obsežnih pisem (pedantno datiranih od 28. marca 1848 do 10. februarja 1849) kar samega Franceta, avtorja Poezij, ki jih je pesnica nesporno dobro poznala in visoko cenila. Skozi izmišljena pisma, na katera seveda ni odgovora, nam avtor postopoma razkriva izjemno življenjsko zgodbo razmeroma premožne in izobražene tujke, ki se je strastno opredelila za slovenstvo in ukvarjanje s stvarmi duha in je zato ves čas ostajala v kritičnem razmerju do prevladujočih patriarhalnih in konservativnih razmer v državi in lokalnem okolju. Nerazumljena in osamljena je romantično iskala razumevajočega sogovornika in zaupnika v genialnem avtorju Poezij, dokler ji ga ni bilo dano tik pred njegovo smrtjo realistično spoznati v podobi brezupno
zapitega in odljudnega »dohtarja«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani