nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Italija je drugačna, je bilo slišati še nedavno tega, in Italija je bila po svoje vedno ponosna, ker je bila drugačna. Kljub drugačnosti je bila še vedno nekje pri vrhu, čeprav je še ni potegnilo v vrtinec svetovne globalizacije kakor njeni močnejši evropski tekmici Francijo in Nemčijo. Italija še vedno živi v varnem zavetju svojega starega, dobrega družinskega kapitalizma, zastarelega, skoraj smešnega v primerjavi z velikimi potezami svetovnih trgov, s padanjem vseh tabujev, kar jih je še ostalo, ko so v Evropi padle še zadnje meje med »našim« in globalnim, so se še prav pred kratkim glasile analize, ko napisano že skoraj ni bilo več res. Stari, utečeni sistem je lani še znal preprečiti padec domačega privatiziranega Telecoma v Telekomove »nemške roke«, sebe samega, središče vsega sveta, gledanega z italijanskimi očali, pa ni mogel več potegniti iz svetovnega vrtinca.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani