nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Režiser in koreograf je pripravljeno dramatizacijo v treh delih (Dnevnik Brass, Uri,) na odru selektivno le še zgostil ter napolnil dogajanje z univerzalno in srhljivo neposredno govorico čutno nabitih koreodramskih podob, bogastvom pretehtanega odrskega giba, geste in grimase, združitvijo vizualnega in zvočnega ter ves čas ohranjal pretanjen občutek za mero. Dragocene in uglašene soustvarjalce je tokrat imel posebej v scenografu (ki je učinkovito uporabil ves avditorij starega gledališča za »čaranje« hipnih prehodov od v nebo vzpenjajočega se stopniščnega eksterierja do nizkega in tesnega interierja kmečke izbe, dokler ni nazadnje šokantno razkril pravega prostora uprizoritve), kostumografki (ki je izhajala iz oblačilne tradicije otoka, sodobne urbane mode in bleščave operne umetnosti) in avtorju glasbe Boxerju (ki je s sodobnimi elektronskimi ritmi podložil tradicionalno asketsko ljudsko melodiko severnega).
V požrtvovalnem in ubranem štiridesetglavem ansamblu
nastopajočih so prepričljive nosilne vloge ustvarili kot (utelešenje najvišje oblasti na otoku, a tudi najgloblje zavezanosti vseh materi, naravi ...), in kot starostni in zrelostni različici privilegirane tujke na otoku - Brass, kot Poveljnik straže (utelešenje njenega polaščevalskega moškega, izkoriščevalca in izvrševalca veljavnega reda), kot Helenina hči (prizadeta žrtev množičnega posilstva in Filijina mati) ter kot in Ostanek kot njen vrstnik in prvi moški Uri, s katerima se metafora otoka prelije v globalnost sveta nasploh.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani