nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Hoja za očetom je proza, ki jo sprva poslušamo iz ust pripovedovalca kot frontalno gledališko pripoved, bolj ali manj razčlenjeno z ekonomiziranimi gledališkimi sredstvi (zlasti spremembami osvetljave in zvočnimi ločili oziroma akcenti skladatelja Žareta). Takrat je to pripoved o avtorjevem očetu, zapisana in pripovedovana literarno odkritosrčno in s posluhom za drobne in zgovorne detajle. V neki točki pripovedi pa se ta zgosti v dramski monolog, v resnično monodramo, ko nenadoma ne poslušamo več zgodbe o pripovedovalčevem očetu, temveč zagledamo v njej njegovo lastno zgodbo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani