nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Kljub vse prej kot naklonjenim razmeram (tudi nasprotovanju iz določenih umetniških krogov, ki so porajajoči se študij videli kot potencialno grožnjo njihovemu posvečenemu poslanstvu) so novo, prepotrebno študijsko smer postavili na trdne temelje, zbrali skupaj kakovosten pedagoški kader (pravzaprav najboljše teoretike in praktike, ki so slovensko oblikovanje odločilno zaznamovali s svojimi dotedanjimi dosežki, čeprav so bili sami večinoma izšolani za arhitekte ali likovnike, le redki so iz oblikovanja diplomirali na ustreznih tujih šolah) in v težavnih delovnih razmerah dokazali, da so sposobni tej družbi in njenemu gospodarstvu ponuditi vrhunske, na izzive sodobnosti temeljito pripravljene grafične in industrijske oblikovalce.
Rezultati njihovih prizadevanj so bili do nedavna na ogled v ljubljanski Mestni galeriji in v atriju glavne pošte, kdor pa malo pozorneje spremlja dogajanje na področju vizualnih komunikacij, je marsikateri izdelek študentov in diplomantov
oblikovalskega oddelka moral v vseh teh letih opaziti tudi v urbanem in bivanjskem okolju - če ne zaradi drugega, zategadelj, ker je tako prepričljivo izstopal iz množice povprečnih, neinventivnih vidnih sporočil in industrijskih proizvodov, s katerimi so preplavljeni naši kraji in izložbe trgovin. In prav tu je: kakovostnega oblikovanja je v slovenski industriji še vedno premalo in ga tudi kaj več ne more biti, saj gospodarstvo v državi, ki ne ve, kaj hoče, in zato ne more povedati, kaj potrebuje, še zmerom pojmuje oblikovanje predvsem kot specifično umetnjakarstvo, da ne rečemo kar zasebniško izživljanje oblikovalskih nebodijihtreba, ki s svojimi odštekanimi idejami zgolj dražijo proizvodni proces.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani