nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Na metaforični oziroma filozofski ravni pa govori dramsko dogajanje o neprijaznem kozmosu, v katerega smo ljudje pahnjeni, o svetu brez, kjer si človek sam skuša nadomestiti duhovno nadgradnjo.
Avtorjeva vizija življenja pod praznim nebom je po nihilistična in pesimistična, a zaradi distance tudi opazno samoironična in blago humorna, kar mu omogoča, da se razmeroma enakovredno meri s kozmosom in človekovo usodo v njem. Vse v igri se lahko dogaja tudi zgolj v receptorjevi glavi (v zavesti padlega oziroma »pooblaščenca zvezde severnice« in vodnika, ki stoji »na čelu odhajalcev«), saj avtor ne dopušča jasnih in enoznačnih sklepov, ampak nam s celoto skuša dopovedati, kako je svet skrivnosten in nedostopen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani