nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Na ravni posnemanja vsakdanjosti govori zgodba o dogajanju v predmestnem hotelu ob reki, kjer hoče mladenič () priti v stik z dekletom (Jasno), katerega nenaslovljeno poslovilno pismo je po naključju našel in ki tam morda tudi naredi samo(u)mor. Na metaforični oziroma filozofski ravni pa govori dramsko dogajanje o neprijaznem kozmosu, v katerega smo ljudje pahnjeni, o svetu brez, kjer si človek sam skuša nadomestiti duhovno nadgradnjo.
Avtorjeva vizija življenja pod praznim nebom je po nihilistična in pesimistična, a zaradi distance tudi opazno samoironična in blago humorna, kar mu omogoča, da se razmeroma enakovredno meri s kozmosom in človekovo usodo v njem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani