nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
A ko se navadimo na njegov lirizem in fascinacijo nad svojo fiktivno podobnostjo s Sartrom (oba sva rojena v bogatih družinah, oba sva radodarna, oba ljubiva igralke, oba sva naredila elitno Ecole normale, on je trpel zaradi svoje grdote, jaz lepote, kar je v neki točki enoinisto, oba sva pisatelja in filozofa, oba imava na vesti nekaj zmot, saj razumete ...), moramo priznati, da gre za dokaj nenavadno in gosto knjigo, ki je - tudi če hočeš, kot je bil na primer moj namen - enostavno ne moreš prebrati po diagonali. Lévyjevo Sartrovo stoletje ni ne biografija, ne filozofski komentar, ne literarna kritika. Sartre je v spretni dramaturgiji predstavljen kot človek-stoletje, kot rendez-vous vseh načinov biti v stoletju, od katerih sta poudarjena zlasti dva: prvi Sartre, avanturist, upornik, freigeist v najbolj neizrabljenem pomenu besede, cepljen proti vsem totalitarnim ideologijam, in drugi Sartre, ki postane metafora za vse mogoče zaslepljenosti, zlasti
ideološko.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani