nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Gotovo oboje, pri čemer je treba predvsem poudariti, da je Lévyjeva knjiga presenetljivo dobra. Še več: je energična, prekipevajoča, lirična, filozofsko natančna, lucidna, drzna, čeprav na mestih vzbuja tudi nekaj takega kot rahlo alergijo ali nervozo. Lévy namreč ne zna pisati drugače kot v prvi osebi oziroma ne da bi se s Sartrom identificiral, tako da ima bralec, ki ga vsaj malo pozna, občutek, da se Lévy razvnema nad samim seboj (neka kritičarka je celo šaljivo pripomnila, da gre za najboljšo knjigo, ki jo je Sartre napisal o Lévyju).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani