nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Pri tem pa žal ne morem spregledati dejstva, da sem med sprejemanjem čestitk ali kritik tudi sam pogosto nagovarjan predvsem kot blagrovan rimski romar, kot junaški papeški bojevnik in zarotniški zmagovalec, ali pa kot zaslepljena, na limanice jezuitov ujeta in pomilovanja vredna naivna žrtev, četudi pri polni zavesti vem, da sem umetnino kmalu po njenem nastanku videl z neobremenjenimi očmi in jo v utemeljitvi priporočil za dodelitev nagrade iz estetskega prepričanja, zavestno in po intuitivnem uvidu. Oči so mi bile ob dojemanju vatikanskega mozaika gotovo vsaj toliko kot osnova za ekspertize tudi pokoren organ odprtega duha, s katerim sem Rupnikovo umetnino že ob prvem srečanju dojel kot prepričljivo in monumentalno ustvarjalno dejanje. Seveda pa bi bilo ob drugačni poslikavi istega avtorja in na istem mestu lahko tudi povsem drugače, vendar se zanesem na svojo dojemljivost in odgovornost, da potem ne bi pisal utemeljitve in ne glasoval za nagrado.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani