nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Že ob popisu inventarja v Versaillu iz 18. stoletja je denimo beneško ogledalo veljalo več kot platna italijanskih mojstrov, danes pa je trg sposoben vsrkati in določiti ceno vsem artefaktom, pa najsi gre za natančno evidentirana Vermeerova dela, Churchillove in Hitlerjeve akvarele, Van Goghov kroki na zavihku zmečkane kuverte, obskurni videozapis kakšnega zakotnega cineasta ali Beuysovo skico na cigaretni škatli, ki lahko doseže tudi višjo ceno od platna kakšnega.
To velja tudi za ljubljansko razstavo, saj se lahko ob primerni publiciteti čez čas na trgu pojavijo stvari, ki so bile predmet navidez svobodne izmenjave z obiskovalci, da o na razstavi navzočih delih klasikov moderne niti ne govorimo. To pomeni, da je vsaka dovolj odmevna umetniška akcija, četudi je usmerjena zoper komercializacijo, nujno njen plen, kar pa posledično predstavlja zmago »umetnosti« nad kapitalom in ne nasprotno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani