nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Opus nesojene letošnje prejemnice največje nacionalne nagrade za umetnost je že zdavnaj natančno premerjen,, ki je že pred časom izjavila, da poezije za odrasle ne namerava več pisati, češ da je v zadnji zbirki Tisti čas iz leta 1993 vse, kar je imela sploh povedati (no, skoraj vse, lansko jesen je razkrila, da jo poezija še zasleduje, a se ji ne da), je že zdavnaj kanonizirana, o pomembni vlogi njene poezije v risu sodobnega slovenskega pesništva so mogoča zgolj še razpravljanja o odtenkih.
Pa vendar je zmeraj bila in še zmeraj je posebnost, namreč pisateljica, ki je s svojimi ostrimi, nemalokdaj prepirljivimi in zaničevalnimi izjavami, z arogantnim, neprilagodljivost žarečim individualizmom zmeraj znala razburkati mnenje slovenske javnosti. Tako rekoč je bila od nekdaj »rebel without a pause«, njen način komuniciranja z javnostjo, z množico, čredo, s »Slovenclni« pa konflikten in didaktičen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani