nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Že res, da nobena zamisel, še posebej poetična, ni nekaj statičnega, nekaj, kar se utiri v središče zavesti kot monolitni nepreklicni smisel. Nasprotno, zamisel je vedno in kar naprej projekcija, zrenje iz določene točke v določeno smer, misel na poti eksistencialne izproženosti v danes, tukaj, zdaj. A kot sem že rekel: idealiteta poezije je v njeni nedorečenosti, v njeni iztrganosti iz vseh rekov in vseh zamolkov, kar jih je doslej dopustil svet in so jih zapustili ljudje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani