nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
To je bilo razsipno obdobje rolls-roycev, šoferjev, guvernant v zasebnem življenju, režiserja Jospeha Loseyja iz leta 1962 in Zaliva angelov (La Baie des anges) Jacquesa Démyja na platnu. Vlog lahkotnih žensk jo je rešil šele Buñuel z Dnevnikom sobarice (Le journal d'une femme de chambre, 1963) ki je dodal njeni mitologiji osebo služkinje, na zunaj upogljive, na znotraj lucidne in uporne, ki zna obrniti na glavo socialni red in bo v našem spominu za zmeraj nosila fetišizirane škornje z vezalkami. Buñuel je bil zadnji režiser, ki je dodal nov izraz njenemu filmskemu obrazu, kljub seriji cineastov, ki mu je sledila: Welles, Renoir, Marguerite Duras, André Techiné, Kazan ... Jeanne, radovedna in inteligentna igralka, se je preizkusila tudi v režiji in leta 1975 posnela svoj prvi celovečerni film Svetloba (Lumière), ki mu je naslednje leto sledilo še Odraščajoče dekle (L'adolescente).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani