nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Kljub temu je njena poglavitna preokupacija poskus splošne definicije razmerja med človekovim telesom in strojem, ki od razsvetljenstva naprej postavlja telo v drugačno luč: telesa kot takega od vpeljave tega razmerja praktično ni več. Vendar se kljub vtisu o zastarelosti telesa izkaže za skrbno varuhinjo telesa, ki ga popisuje z gosto, a logično in presenetljivo berljivo žensko pisavo (Kunstova je tudi avtorica prozne zbirke v čokoladi, 1997) v najboljšem smislu te sintagme: predaja se mu in išče njegove najrazličnejše manifestacije oz. transformacije ter ga ohranja živega v njegovem izvornem hrepenenju, »ki mu daje individualnost in hkrati razpira bivanje«. Nemogoče telo, podnaslovljeno kot Telo in stroj: gledališče, reprezentacija telesa in razmerje do umetnega, je tako instruktivna, sugestivna in odprta knjiga z mnogimi teoretskimi in praktičnimi iztočnicami, na katere bi morala odgovarjati tako sodobna gledališka teorija kot tudi praksa, njeno nadaljevanje pa se ponuja
kar samo: telo v razmerju do tehnologije v gledališču oziroma umetnosti novega tisočletja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani