nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
»Prav gledališče je namreč umetnost, ki je skozi zgodovino najbolj dosledno sledila želji po nemogočih telesih.«
Kljub temu je njena poglavitna preokupacija poskus splošne definicije razmerja med človekovim telesom in strojem, ki od razsvetljenstva naprej postavlja telo v drugačno luč: telesa kot takega od vpeljave tega razmerja praktično ni več. Vendar se kljub vtisu o zastarelosti telesa izkaže za skrbno varuhinjo telesa, ki ga popisuje z gosto, a logično in presenetljivo berljivo žensko pisavo (Kunstova je tudi avtorica prozne zbirke v čokoladi, 1997) v najboljšem smislu te sintagme: predaja se mu in išče njegove najrazličnejše manifestacije oz. transformacije ter ga ohranja živega v njegovem izvornem hrepenenju, »ki mu daje individualnost in hkrati razpira bivanje«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani