nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Nemogoče telo je tisto gibalo, ki njen pogled vodi skozi teorijo in zgodovino, v obeh pa najde serijo neskončnih aporetičnih približkov, ki pred nami izrišejo podobo telesa, na videz snovnega in oprijemljivega, v resnici pa transparentnega in minljivega, morda najučinkoviteje ponazorjenega z metaforo Človeka iz stekla, razstavljenega leta 1930 na dresdenski Mednarodni razstavi higiene. Od razsvetljenstva prek romantike do avantgardnih umetniških praks prve polovice dvajsetega stoletja sledi avtorica »produkciji telesnih podob«, pri čemer je še posebej pozorna na gledališče. »Prav gledališče je namreč umetnost, ki je skozi zgodovino najbolj dosledno sledila želji po nemogočih telesih.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani