nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Odidem domov, zaspim, toda zjutraj spet prebiram o bližajoči se srečni prihodnosti. Ob nekem stavku začutim prometejsko veličino v sebi, hkrati pa tudi, kot vsi véliki ljudje (človek odkriva zadnje skrivnosti sveta, in naposled, mar nisem tudi jaz del človeštva!), ponižnost, uvidevnost. Prebiram namreč, da imamo danes že za vsak pojav v vesolju razumsko razlago, vendar (tukaj stopi na plan uvidevnost) »nekaj skrivnosti moramo pa le pustiti tudi prihodnjim rodovom«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani