nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Kmalu nad nekdanjo gostilno pa je majčkena, komaj opazna in zaraščena ravninica; Stane, ki je star Ježičan, mi je pravil, da so ta kraj nekdaj imenovali »Pri soldatkih«, to pa zato, ker naj bi menda tam v »francoskih« časih pokopavali mlade vojačke - bodisi da so pomrli zaradi bolezni bodisi pri branjenju prehoda čez. Še pred drugo vojno naj bi bila tudi navada, da je vsakdo, ki je šel mimo, odlomil vejico in jo položil nekdanjim nesrečnikom na zgodnji grob; ko se je vejic nabralo dober kup, so z njimi naredili ogenj - najbrž tudi v spomin. Da so se ljudem kljub vojaški nadležnosti smilili, priča ljubkovalno poimenovanje: mehkoba in živa priča, da znamo biti tudi precej drugačni, kot si delamo nekoliko napihnjeno sliko o sebi danes.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani