nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Torej jih kvačkam, te vsakdanjosti, eno na drugo; predvsem vse tiste, ki niso nikomur nevarne, so pa nezgodovinski, minljivi, skriti smiselček življenja, njegova potuhnjeno osrečujoča resničnost. (Moj nekdanji profesor ruščine na univerzi, prebegli ruski grof Preobraženski, velikanska, rusko obširna korpulenca, je v gumbnici na petek in, poleti in pozimi, vse letne čase, nosil sveže utrgan cvet - mlad, otročji fant, ki ga ne briga staranje; v njem pa je bila tudi zares nastanjena pesniško rahla dušica. Ali je bil kaj boljši od mene?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani